Obiščite glavno stran 

www.drobnic.com

 

JEŽ, KRT IN BOTRA LISICA

Nekoč sta se jež in krt dogovorila, da bosta skupaj kmetovala.

»No, krt, kako bova začela?« je vprašal jež.

»Pozor,« je rekel krt. »Najprej bova polje preorala. Jaz bom oral, ti boš pa sejal.«

»Dobro, dobro,« je pritrdil jež. »Ti boš oral, jaz bom pa z brano povlekel in sejal.«

Krt se je zavzel in je odlično zoral kos njive.

Potem je pričel jež. Posejal je zorano njivo in jo nato z iglicami prebranal tako, da se je kar kotalil po posejani njivi.

Žito je bogato obrodilo. Krt in jež sta ga požela in omlatila. Potem sta vzela korec, da si bosta zrnje razdelila. Ampak sta se koj spočetka spričkala, kajti jež je hotel dobiti več korcev žita, saj se je pri kmetovanju bolj naprezal. Krt pa je zahteval več žita zato, ker si je pri oranju polomil krempeljce.

Prepirala sta se in noben ni hotel odjenjati. Malo je manjkalo, pa bi se stepla. Takrat pa, kot bi jo naročila, je prišla mimo botra lisica. Nihče je ni klical, a slišala je prepir.

»Hej, jež, hej, krt, zakaj se pa kregata?«

Jež in krt sta povedala lisici, počemu se prepirata, in sta jo naprosila, naj jima žito razdeli tako, da bo pravično.

Tako, kot bo odločila lisica, tako naj velja!

»No, ježek-bežek in krtek-vrtek, vidva imata deset korcev zrnja in otep slame. To bi rada razdelila med seboj. Poslušajta, kako bom pravično razdelila: ti, ježek-bežek, boš dobil slamo, da boš lahko spal na njej. Ti, krtek-vrtek boš pa dobil korec žita in imel boš dovolj za celo zimo. Ostalih devet korcev žita pa bo dobila lisička-sestrička, da jih bo nesla v mlin. Tako se pravično deli in o tej delitvi bodo še dolgo pripovedovali,« je končala lisica.

In odšla je z devetimi korci žita, ki sta ga krt in jež tako težko pridelala.

Makedonska pravljica

 

KAJ JE NA SVETU NAJBOLJŠE

Živel je car, ki je imel tri hčere. Nekega dne jih je poklical pred svoj prestol in vprašal najstarejšo:

»Kaj je na tem svetu najboljše?«

»Marsikaj je dobrega, a najboljše je bogastvo,« je rekla najstarejša hči.

Povprašal je drugorojeno. Odgovorila mu je:

»Marsika je dobrega, a najboljša je ljubezen.«

Tretja hčerka pa je očetu odgovorila:

»Najboljša na svetu je sol! Brez soli ni mogoče živeti!«

»Kako si ti neumna,« je rekel oče. »Mar se norčuješ iz mene?«

In najmlajša hči je obveljala za neumnico.

Prišel pa je čas, ko se je možila najstarejša carjeva lepotica. Povabili so na stotine svatov in kuharji in peki in slaščičarji so začeli pripravljati pojedino.

Najmlajša pa je šla v kuhinjo in je naročila:

»Ne v juho, ne v kuho, ne v pečenke, nikamor ne smete dati trohice soli!«

Potem je šla v pekarijo in je prav tako naročila, da morajo speči vse pogače brez zrnca soli.

Kuharji so jo ubogali in so pripravili vse mogoče jedi, služabniki so jih znosili na mizo in poročna pojedina se je pričela. Gostje so poskusili, žvečili so in žvečili, a ni jim teknilo.

Car se je razjezil, šel je v kuhinjo in nadrl najmlajšo hčer.

»Spoštovani oče,« mu je rekla najmlajša, »zdaj pa vidiš, kakšna je hrana brez soli. Na tem svetu je sol najokusnejša in najboljša.«

Makedonska pravljica